Kibernetski napadi v Sloveniji so v letu 2025 dosegli 35-odstotni porast v primerjavi z letom 2024, kar dokazuje, da kibernetska varnost ni več zgolj tehnična naloga IT-oddelkov. Njihove posledice pogosto presegajo tehnične okvire in neposredno vplivajo na poslovno kontinuiteto, ugled podjetja ter odgovornost vodstev.
Na T-2 Premium Kibernetskem forumu 2026 so strokovnjaki iz gospodarstva, akademske sfere in državnih institucij poudarili, da se kibernetska varnost danes začne na najvišji ravni – pri upravah in vodstvih podjetij, ki morajo tveganja obravnavati kot strateško upravljavsko vprašanje.
Kibernetski napadi kot resno poslovno tveganje
Tadej Hren (SI-CERT) je izpostavil, da trend naraščanja kibernetskih incidentov v Sloveniji ni prekinjen:
»SI-CERT je v letu 2024 obravnaval 4.587 incidentov, v letu 2025 pa beležimo že 35-odstotni porast. Grožnje so vse pogostejše in kompleksnejše, zato kibernetska varnost ne more biti več zgolj tehnična tema, temveč strateška odgovornost vodstev.«
Na forumu so udeleženci spoznali, da napadi neposredno vplivajo na stabilnost podjetij, zaupanje na trgu in odgovornost vodstev, ne glede na velikost organizacije. Posebno pozornost so namenili tudi manjšim in srednjim podjetjem, ki morajo sistematično graditi kibernetsko odpornost, tudi če formalno niso zavezanci zakonodaje, kot je ZInfV-1.
Realni primeri groženj in razmišljanje napadalcev
Praktični vpogledi so udeležencem omogočili razumevanje realnih tveganj. Demonstracija zlorabe O.MG kabla je pokazala, kako lahko na videz neškodljivi pripomočki postanejo resna varnostna grožnja.
Urban Garbajs (Fakulteta za elektrotehniko) je poudaril:
»Napadalec obožuje trenutek, ko se organizacija počuti varno. Lažen občutek varnosti je ena največjih prednosti, ki jih lahko nehote podarimo napadalcem.«
Smail Jušić, mentor varnostno-operativnega centra T-2, je dodal:
»Kibernetska varnost ni IT-projekt, temveč upravljavsko tveganje. Vodstvo ne zanima tehnologija sama po sebi, temveč vpliv na poslovanje, odgovornost in skladnost z zakonodajo. Skladnost z ZInfV-1 je naložba v dolgoročno odpornost organizacije.«
Tri ključna vprašanja za vodstva
Strokovnjaki so poudarili, da se kibernetska odpornost začne pri treh ključnih vprašanjih:
- Kdo v vodstvu je dejansko odgovoren za kibernetsko varnost?
- Ali poznamo svojo realno izpostavljenost?
- Ali imamo jasno določen odzivni načrt za primer kibernetskega incidenta?
Okrogla miza: praktični koraki za večjo odpornost
Na okrogli mizi so strokovnjaki izpostavili, da mora biti kibernetska varnost stalni proces, ne enkraten projekt. Med ključnimi koraki za vodstva so izpostavili:
- jasno določitev odgovornosti na ravni vodstva,
- redno poročanje o kibernetskih tveganjih,
- razumevanje dejanske izpostavljenosti organizacije,
- pripravljenost na krizno odločanje pred, med in po incidentu.
Sogovorniki, med njimi Jože Zrimšek (T-2), Tadej Hren (SI-CERT), Božo Berič (Bobercom) in Marko Doltar (T-2), so poudarili, da povezovanje gospodarstva, akademske sfere in državnih institucij pomembno prispeva k dvigu kibernetske odpornosti na slovenskem trgu.
T-2 Premium Kibernetski forum: spodbuda k strateški zaščiti
Dogodek je potrdil, da je kibernetska varnost strateška odgovornost vodstev, ki zahteva sistematičen pristop, stalno izobraževanje in aktivno upravljanje tveganj. T-2 varnostne rešitve podjetjem zagotavljajo celovito podporo pri oblikovanju strategij kibernetske zaščite, obvladovanju tveganj in skladnosti z zakonodajo, kar krepi dolgoročno odpornost in stabilnost poslovanja.
